2Sa 18 | SloKJV | STEP | David je preštel ljudstvo, ki je bilo z njim in nadnje postavil poveljnike nad tisočimi in poveljnike nad stotimi.

2 Samuel 18

18. Poglavje

1 David je preštel ljudstvo, ki je bilo z njim in nadnje postavil poveljnike nad tisočimi in poveljnike nad stotimi. 2 David je poslal naprej tretjino izmed ljudstva pod Joábovo roko in tretjino pod roko Abišája, Cerújinega sina, Joábovega brata in tretjino pod roko Gitéjca Itája. Kralj je rekel ljudstvu: „Tudi sam bom zagotovo šel z vami naprej.“ 3 Toda ljudstvo je odgovorilo: „Ne boš šel naprej, kajti če mi pobegnemo, jim ne bo mar za nas. Niti če nas polovica umre, jim ^{▼▼jim…: hebr. ne bodo naravnali svojih src na nas.} ne bo mar za nas. Toda ti si sedaj vreden ^{▼▼vreden: hebr. kakor.} deset tisoč nas. Zato je sedaj bolje, da nas ^{▼▼nas…: hebr. si nam okrepitev ali pomoč.} okrepiš iz mesta.“ 4 Kralj jim je rekel: „Storil bom, kar se vam zdi najbolje.“ Kralj je stal ob strani velikih vrat, vse ljudstvo pa je prišlo ven po stotih in po tisočih. 5 Kralj je zapovedal Joábu, Abišáju in Itáju, rekoč: „Zaradi mene nežno postopajte z mladeničem, celó z Absalomom.“ Vse ljudstvo je slišalo, ko je kralj vsem poveljnikom dal zadolžitev glede Absaloma.

6 Tako je ljudstvo odšlo ven na polje zoper Izrael. In bitka je bila v Efrájimskem gozdu, 7 kjer je bilo izraelsko ljudstvo pobito pred Davidovimi služabniki in tam je bil ta dan velik pokol dvajsetih tisočev mož. 8 Kajti tam je bila bitka razpršena preko obličja vse dežele. In gozd je ta dan požrl ^{▼▼požrl: hebr. množil, da požre.} več ljudstva, kakor jih je požrl meč.

9 Absalom je srečal Davidove služabnike. In Absalom je jahal na muli in mula je šla pod debelimi vejami velikega hrasta in njegova glava se je ujela v hrast in vzet je bil gor med nebo in zemljo. Mula, ki je bila pod njim, pa je odšla proč. 10 Nek mož je to videl in povedal Joábu ter rekel: „Glej, videl sem Absaloma, visečega na hrastu.“ 11 Joáb je rekel možu, ki mu je povedal: „Glej, videl si ga in zakaj ga nisi tam udaril k tlom? In jaz bi ti dal deset šeklov srebra in pas.“ 12 Mož je rekel Joábu: „Čeprav bi v ^{▼▼v…: hebr. na mojo glavo odtehtal.} svojo roko prejel tisoč šeklov srebra, vendar svoje roke ne bi iztegnil zoper kraljevega sina, kajti slišali smo, da je kralj zadolžil tebe, Abišája in Itája, rekoč: ‚Pazite, da ^{▼▼da: hebr. komu pripadate, da.} se nihče ne dotakne mladeniča Absaloma.‘ 13 Sicer bi storil hinavstvo zoper svoje lastno življenje, kajti nobena stvar ni skrita pred kraljem in ti sam bi se postavil zoper mene.“ 14 Potem je Joáb rekel: „Ne morem se tako muditi s ^{▼▼s: hebr. pred.} teboj.“ V svojo roko je vzel tri puščice in jih zabodel skozi Absalomovo srce, medtem ko je bil še živ v sredi ^{▼▼sredi: hebr. srcu.} hrasta. 15 Deset mladeničev, ki so nosili Joábovo bojno opremo, je obdalo Absaloma in ga usmrtilo. 16 Joáb je zatrobil s šofarjem in ljudstvo se je vrnilo od zasledovanja za Izraelom, kajti Joáb je zadržal ljudstvo. 17 Vzeli so Absaloma, ga vrgli v veliko jamo v gozdu in nanj položili zelo velik kup kamenja in ves Izrael je zbežal, vsak k svojemu šotoru.

18 § Torej Absalom si je v svojem življenju vzel in si postavil steber, ki je v kraljevi ⁱ dolini, kajti rekel je: „Nobenega sina nimam, da ohrani moje ime v spominu.“ Steber je poimenoval po svojem lastnem imenu in tako se imenuje do današnjega dne, Absalomov kraj.

19 Potem je Cadókov sin Ahimáac rekel: „Naj sedaj stečem in kralju prinesem novice kako se ^{▼▼se…: hebr. ga je Gospod sodil pred roko njegovih sovražnikov.} je Gospod maščeval nad njegovimi sovražniki.“ 20 Joáb mu je rekel: „Danes ne boš nosil ^{▼▼nosil: hebr. mož.} novic, temveč boš novice nosil drug dan. Toda danes ne boš nosil nobenih novic, ker je kraljev sin mrtev.“ 21 Potem je Joáb rekel Kušíju: „Pojdi, povej kralju, kar si videl.“ Kuší se je priklonil Joábu in stekel. 22 Potem je Cadókov sin Ahimáac ponovno rekel Joábu: „Toda kakorkoli, ^{▼▼kakorkoli…: hebr. naj bo kar hoče.} prosim te, naj tudi jaz prav tako stečem za Kušíjem.“ Joáb pa je rekel: „Čemu bi tekel, moj sin, glede na to, da nimaš pripravljenih ^{▼▼pripravljenih: ali, primernih.} novic?“ 23 „Toda kakorkoli,“ je rekel, „naj stečem.“ Rekel mu je: „Steci.“ Potem je Ahimáac stekel po poti ravnine in prehitel Kušíja. 24 David je sedel med dvemi velikimi vrati. Stražar pa je šel gor do strehe nad velikimi vrati k obzidju in povzdignil svoje oči in pogledal in glej, mož je tekel sam. 25 Stražar je zaklical in povedal kralju. Kralj je rekel: „Če je sam, so novice v njegovih ustih.“ Hitro je prišel in se približal. 26 Stražar je zagledal teči drugega moža in stražar je zaklical vratarju ter rekel: „Glej, drug človek teče sam.“ Kralj je rekel: „Tudi ta prinaša novice.“ 27 Stražar je rekel: „Mislim, ^{▼▼Mislim…: hebr. Vidim tek sprednjega, ki je.} da je tek sprednjega podoben teku Cadókovega sina Ahimáaca.“ Kralj je rekel: „Dober človek je in prihaja z dobrimi novicami.“ 28 Ahimáac je zaklical in kralju rekel: „Vse ^{▼▼Vse…: ali, Mir ti bodi: hebr. Mir.} je dobro.“ S svojim obrazom padel dol pred kraljem in rekel: „Blagoslovljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki je izročil ^{▼▼izročil…: hebr. zaprl.} ljudi, ki so svojo roko dvignili zoper mojega gospoda kralja.“ 29 Kralj je rekel: „Ali ^{▼▼Ali…: hebr. Je tam mir?} je mladenič Absalom varen?“ Ahimáac je odgovoril: „Ko je Joáb poslal kraljevega služabnika in mene, tvojega služabnika, sem videl velik hrup, toda nisem vedel kaj je to bilo.“ 30 Kralj mu je rekel: „Obrni se vstran in stoj tukaj.“ Obrnil se je vstran in mirno stal. 31 In glej, prišel je Kuší. Kuší je rekel: „Novice, moj ^{▼▼moj: hebr. so prinešene.} gospod kralj, kajti Gospod te je ta dan maščeval pred vsemi tistimi, ki so se vzdignili zoper tebe.“ 32 Kralj je rekel Kušíju: „Je mladenič Absalom varen?“ Kuší je odgovoril: „Sovražniki mojega gospoda kralja in vsi, ki se vzdignejo zoper tebe, da ti škodijo, naj bodo kakor je ta mladenič.“

33 Kralj je bil zelo pretresen in odšel gor v sobo nad velikimi vrati in jokal. Medtem ko je šel, je tako govoril: „Oh moj sin Absalom, moj sin, moj sin Absalom! Da bi Bog dal, da bi jaz umrl zate, oh Absalom, moj sin, moj sin!“